|
 |
Sledite vijugastemu potočku in bodite
pozorni, kam izgine?
Slepa dolina je značilna reliefnata oblika kontaktnega krasa, ki se
običajno razvije na stiku neprepustnih kamnin s kraškimi. Ko
površinska tekoča voda, ki je pogosto kemično agresivna, priteče na
kras, začne vertikalno pronicati, tako da raztaplja in širi razpoke.
Vodni tok v kraško površje vrezuje dolino. Ko kanali postanejo
dovolj veliki, vsa voda ponikne v kras in dolina se slepo zaključi.
Ker kamninsko podlago Udin boršta predstavljajo v konglomerat
povezani rečni sedimenti, kot so prod, pesek, melj in droben ilovnat
material, se prepustnost kamninske podlage spreminja. V Udin borštu
se je oblikovala približno 500 metrov dolga slepa dolina, v njej pa
ponikajo občasni vodotoki.
Slika: Slepa dolina
Požiralniki ali ponori so mesta, kjer v kraško podzemlje
ponikajo večje količine vode (potoki ali reke), ki pritekajo z
neprepustnih kamnin. V klasičnem krasu so požiralniki pogosto
špranje v živi skali ali velike jame, lahko pa so spleti špran,
prekriti z nanosi naplavin, in odprtine, kamor izginja voda, in jih
ni možno neposredno videti.
Slika:
Požiralnik
Vir: Evropsko teritorialno sodelovanje. Pešpot po deželi
konglomeratnega krasa.
 |
