DEŽELA KONGLOMERATNEGA KRASA (UDIN BORŠT)

Kaj lahko doživimo in se naučimo na poti poleg rekreacije?

Kateri pogoji so potrebni za nastanek vrtače v konglomeratni kamnini?

Vrtača je skledasta, lijakasta, kotlasta ali vodnjakasta kotanja (Slika 1) na kraškem površju, ki nastane zaradi raztaplanja kamnine, udora, spiranja ali posedanja materiala. Je med najznačilnejšimi površinskimi kraškimi oblikami klasičnega krasa, pojavlja pa se tudi na konglomeratnem krasu.

Slika 1: Oblike vrtač. [Online]. [Citirano 31. 12. 2018; 6:40]. Dostopno na spletnem naslovu: http://eupoti.com/kras/_private/brosura_Dezela_konglomeratnega_krasa_UB_A5_ebook.pdf str. 17

Vrtače Udin boršta, kljub mladosti tukajšnega konglomeratnega krasa, pri ničemer ne zaostajajo za vrtačami klasičnega krasa. Gre za izrazit, tudi več 10 metrov globoke centrične depresije, ki so oblikovane v bolj ali manj uravnanem okoliškem reliefu. Premeri največjih vrtač dosežejo tudi do 100 metrov in več. V Udin borštu so vrtače razvite predvsem  na zahodnem in južnem delu.

Slika 2: Vrtača v Udinborštu v bližini Kačje jame

Slika 3: Območje vrtač med Strahinjem in Krivo jelko

Slika 4: Majhna vrtača

Če se ozremo okoli sebe, bomo opazili, da je svet okoli nas poln majhnih in velikih kotanj. Tem kotanjam pravimo vrtače. Kako nastene vrtača in zakaj jih je ravno tukaj tako veliko?

Za nastanek kotanj ali vrtač so potrebna posebna tla s posebno vodo. Tla v Udin Borštu so sestavljena iz konglomeratne kamnine. Takšna tla so začela nastajati, ko je reka izpod ledenika za Tržičem nanosila debelo plast prodnikov (zaobljenih kamnov). Del prodnikov je bilo iz apnenca, ki je topen v vodi. Ko so se raztapljali, se je pričel izločati kalcit, nekakšen naravni cement, ki je povezal ostale prodnike v trdno kamnino - konglomerat. Poleg posebnih tal je za nastanek vrtače potrebna še posebna voda. Sama voda lahko raztopi le malo apnenca. Kadar pa se veže z ogljikovim dioksidom nastane šibka ogljikova kislina, ki močno poveča raztapljanje. Ker dobi voda več ogljikovega dioksida iz prsti in organizmom v njej kot iz zraka, je raztapljanje kamnine (korozija) hitrejša pod tlemi kot na površju. To pojasni, zakaj najprej nastanejo jame ali jamski rovi pod zemljo, šele nato pa se pokažejo vplivi raztapljanja tudi na površju (vrtače, udornice). Poleg posebnih tal in posebne vode pa je potreben tudi čas – zelo zelo veliko časa. V Udin Borštu so prav na območju vrtač tla najstarejša.

Vrtače nastanejo na različne načine. Odvisno od tega, ali se material, iz katerega so zgrajena tla, raztopi, udre, spere ali posede v globino. Nekatere vrtače v Udin Borštu so sufozijske vrtače. Te nastanejo zaradi spiranja drobnega materiala iz površja v razpoko v podzemlju. Pogoj za njihov nastanek so razpoke v kamninski podlagi. Z razširjanjem razpok in čedalje večjim odnašanjem drobnega materiala v podzemlje se zgornja plast čedalje boj useda in poglablja. Iz majhne kotanje nastane vrtača (Slika 3).

Slika 3: Proces nastajanja sufozijske vrtače. [Online]. [Citirano 31. 12. 2018; 6:40]. Dostopno na spletnem naslovu: http://eupoti.com/kras/_private/brosura_Dezela_konglomeratnega_krasa_UB_A5_ebook.pdf str.17

Beseda vrtača je dobila svoj pomen iz glagola vrteti se; v vrtači se svet zavrti. Podobno kakor skleda, ki nastane pri vrtenju na lonačarskem vretenu. Okoli tebe so štiri skledaste vrtače. Poišči jih!

Zanimivost!
Uval, ki so zraščene razsežne vrtače, v Udin borštu ni.

Preberite si več o teoriji vrtač tukaj.

Vir: Evropsko teritorialno sodelovanje. Pešpot po deželi konglomeratnega krasa.

Copyright by Janez Černilec 2019