DEŽELA
KONGLOMERATNEGA KRASA (UDIN BORŠT)
Kaj lahko doživimo in se naučimo na poti poleg rekreacije?
GOZDNI REZERVAT
KRIVA JELKA
Gozdni rezervat Kriva jelka spada med
gozdove s pragozdnim značajem, v katerem so vidne sledi človekovega
gospodarjenja (gozdne vlake, poseki). Od leta 1979 je ta del gozda
načrtno prepuščen naravnim procesom. V njem zasledimo vse razvojne
stopnje, od mladih in zrelih do odmrlih dreves, ki stojijo (drevesni
panji) ali pa ležijo na tleh. To daje pragozdnemu ekosistemu
stabilnost, samoohranitveno sposobnost in odpornost proti naravnim
ujmam (žled, vetrolom). Še posebno pomembno vlogo imajo razkrajajoča
drevesa, ki zagotavljajo nenehno obnovo gozda.
Gozdni rezervati predstavljajo "učilnice narave", v katerih se učimo,
kako se razvijajo rastlinske in živalske vrste, kakšna je njihova
povezanost in kaj vzdržuje vitalno moč gozda, zaradi katerega se je
sposoben nenehno prilagajati in ohranjati samega sebe. Narava je s
pragozdom ustvarila trajen, samoohranjevalen, samopopravljih gozd,
ki za razliko od gospodarskega gozda ne potrebuje nenehne pomoči.
Predstavlja zdravo sredico, iz katere celoten gozdni prostor črpa
svoj življenjski utrip.
V gozdnem rezervatu ni dovoljeno:
•
spreminjati
vegatacije,
• vznemirjati ali
jemati živali iz narave,
• nabirati plodov, gob
ali rastlin,
• povzročati hrup,
• izvajati športno
rekreativne dejavnosti,
• kuriti,
• sprehajati psa brez
povodca.
Naloga: Na bližnjih drevesih poišči znak, ki označuje
mejo gozdnega rezervata. Če boš na poti skozi rezervat dovolj
pozoren, boš odkril steze, ki so jih uhodile živali in se
imenujejo stečine. Za hojo po stečini na strmem terenu
porabimo manj energije.
Osebna izkaznica:
Lega: približno 4 km zahodno od Golnika nad Kranjem.
Površina: 10,22 ha.
Relief: valovito pobočje.
Tla: srednje globoka kisla rjava tla na peščenjaku in skrilavcu.
Drevesne vrste: smreka (35 %), rdeči bor (19%), jelka (14 %), bukev
(13 %), hrast (11 %), kostanj (5 %), gorski javor, veliki jesen,
negnoj, vrba in ostale vrste skupaj (3 %).
Slika: Vhod v gozdni rezervat Kriva jelka
Zanimivost!
Pragozd prepoznamo po ogromnih in deblih drevesih. Tako kot človek
gre tudi drevo skozi različna življenjska obdobja (mlado drevo,
odraslo drevo, staro drevo). Ko drevo raste, ponuja dom številnim
živalim. Ko pa takšen orjak pade na tla, si v njem poiščejo dom
čisto druge živali. Pogosto mrtvo drevo nudi več življenjskih
pogoje, zato brez padlih dreves ni pravega gozdnega življenja.
Gozdna tla se delijo na zgornji del, ki vsebuje mnogo organskih
snovi, spodnji (mineralni) del, ki sprejema in zadržuje izprane
snovi iz zgornje plasti, in najglobji del, kjer najdemo razpadajočo
matično kamnino. Tako kot drevesa prepletajo svoje krošnje, tako
tudi v gozdnih tleh prepletajo svoje korenine. Običajno razširjeno
mnenje je, da korenine dreves predstavljajo podzemno ogledalo
drevesne krošnje. Vendar ta predstava ni resnična. Korenine se
razrastejo, kje so najboljši pogoji za rast in v večini primerov je
to blizu površine tal, kjer je največ kisika, hranilnih snovi in
vlage.
Življenjski prostor v gozdu se deli na nadzemni in podzemni svet.
Naloga: Zavrti sliko in poišči pravi opis za gozdni prostor!
Gozdni življenjski prostor ponuja življenje v krošnjah, življenje na
deblu in življenje na gozdnih tleh. Takšni gozdni arhitekturi so se
prilagodili tudi gozdni prebivalci. Naloga: Poišči različne živalske vrste in ugotovi, kje iščejo
svojoh hrano in kje so si ustvarile svoj dom.
